Naj najprej pojasnimo kaj razumemo pod izrazom konflikt. To je neskladnost ali protislovnost pogledov, želja, interesov, potreb, pričakovanj med vključenima stranema. Je tudi proces, saj je konflikt dogajanje, ne samo dogodek. Gre ne samo za razumsko temveč tudi čustveno zaznavanje razlik med vključenimi. Za medosebne konflikte so značilni štirje elementi:

• nasprotovanje, ki se odraža v nasprotnih silah; 
• soodvisnost udeleženih; 
• čustva, ki so vedno vključena; 
• razlike, ki jih udeleženci dojemajo kot nekompatibilne. 

Priložnosti za konflikte so neizmerne, saj je vsak posameznik edinstvena osebnost s posebnimi interesi, potrebami in idejami; razlike so stalno gojišče konfliktov (Northouse 2012). 

Udeleženci v konfliktu reagirajo vedenjsko, zaznavno, čustveno in fizično. 

Latentni konflikt ostaja prikrit, zaradi različnih razlogov neizražen, čeprav se ga udeleženci zavedajo. Manifestirani konflikt udeleženci priznavajo in odkrito izražajo, kar je pogoj za njihovo uspešno razreševanje.

 

Različni pogledi na konflikt.

Kjer ni konfliktov, ni pravih odnosov, npr. družinska skupnost je le navidezna, formalna, člani živijo drug mimo drugega. Ni odnosa brez konflikta, saj je nemogoče, da bi se dva posameznika o vsem strinjala. Konflikt je prava preizkušnja odnosa. Kakovost odnosa se lahko presoja po načinu, ki ga osebi uporabita za razreševanje konflikta (Krajnc 2015).

 

Pozitivni vidik konflikta je: 

• da različna mnenja prispevajo k sprejemanju odločitev, ki so v funkciji večje učinkovitosti in boljših odnosov; 
• da vodijo do novih spoznanj, sprememb, izpostavljajo probleme, zahtevajo in spodbujajo rešitve;
• da mobilizirajo energijo, vnašajo dinamiko, pripomorejo k prepoznavanju težav in priložnosti; 
• da vodijo v razmišljanje zunaj obstoječih okvirov, kar prinaša nove ideje ter boljše možnosti za reševanje problemov. 

 

Negativni vidik konflikta je:

• nasprotje vsega navedenega pri pozitivnem vidiku (glej prejšnji odstavek);
• ponavljajoči se, in/ali nerazrešeni konflikti (lahko) vodijo v razgradnjo odnosov podjetniške družine in podjetja. 

 

 

Konflikti so konstruktivni ali destruktivni, odvisno od njihovega razreševanja in vsekakor so  neizogibni, včasih celo zaželeni. Potrebno jih je razreševati in izkoriščati prednosti skupnega delovanja, sobivanja.

Rešitve medgeneracijskih nasledstvenih konfliktov je mogoče najti v prostoru, ki ga opredeljujejo skrb za družino, skrb za podjetje in skrb za samega sebe.

Obstajajo trije osnovni pristopi k reševanju konfliktov z vidika pričakovanega oz. možnega končnega rezultata za oba udeleženca: 

• zmagata in pridobita oba; 

• zmaga in pridobi prvi in izgubi drugi ali obratno; 

• izgubita oba. 

 

Najuspešnejši način razreševanja je kompromisni, do njega vodi le prvi pristop – zmagata in pridobita oba. Ostali štirje načini prilagajanje, vključevanje, tekmovanje (prevladovanje) in izogibanje so lahko uspešni za razreševanje specifičnih primerov v specifičnih situacijah. 

Komunikacija je temeljno, nenadomestljivo orodje razreševanja konflikta, tako v pogovoru o manj kot v pogajanjih o bolj zahtevnih konfliktih ali v mediaciji, kjer je kot posrednik vključena tretja stran. 

Konflikti v zvezi z medgeneracijskim nasledstvom so vsebinsko in odnosno zahtevne situacije, praviloma obremenjene z visokim čustvenim nabojem. Kljub temu so to tudi priložnosti za nadgrajevanje, krepitev medsebojnih odnosov. Od odnosa do konfliktov ter pripravljenosti in sposobnosti vključenih udeležencev, npr. prenosnika in prevzemnika, za njihovo razreševanje, je odvisno, ali se te priložnosti na konstruktiven način izkoristi. Tudi v procesu medgeneracijskega nasledstva ni nobene smiselne alternative razreševanju konfliktov s komuniciranjem (Dolar 2022). 

 

Kako vam lahko pomagamo?

Prevladuje mnenje, da je pri reševanju nekaterih konfliktov in nesporazumov v podjetniški družini in družinskem podjetju modro sprejeti zunanjo strokovno, neodvisno pomoč. To pa praviloma niso družinski prijatelji, niti poslovni partnerji saj so s člani podjetniške družine in podjetja v odnosih, ki vplivajo na nepristranost in dobronamernost morebitnega posredovanja.  

Z nasveti in posredovanjem, mediacijo nasprotujoče se strani pripeljemo do medsebojnega razumevanja in sprejemanja. Postopoma »od individualnih pogovorov do skupnega dogovora«.

Naredimo lahko (skoraj) vse za uspešno razrešitev konfliktov. Poiščemo pot za naprej. 

 

Anže Dolar, u.d.e.