Vsako družinsko podjetje se v določenem obdobju svojega delovanja sooči z vprašanjem medgeneracijskega nasledstva, tako lastništva, kot vodenja. Pojav je neprestano prisoten, saj je generiran z ustanavljanjem podjetij ter biološkimi danostmi in iztekanjem časa.

Družinsko podjetje je podjetje, v katerega je vključena podjetniška družina, ki podjetje lastniško obvladuje in je v njenih rokah večina odločevalnih pravic, poleg tega pa, da je vsaj en član podjetniške družine vključen v management podjetja, ki ga družina dojema kot družinsko. Ta opredelitev vključuje vse organizacijske oblike podjetij, poleg d.o.o., tudi s.p., ki sta najpogostejši.

Nasledstvi vodenja in lastništva v družinskem podjetju (praviloma) ne potekata sočasno. Prenos lastništva praviloma sledi nasledstvu vodenja in je zamaknjeno v obdobje po prenosu vodenja. Delno lastništvo je lahko spodbuda za proaktivno vključevanje naslednikov v proces.

Potrebno je poudariti, da se prenosi lastništva razlikujejo glede na organizacijsko obliko družinskega podjetja, katerega lastništvo se prenaša.

Prenose delimo na odplačne in neodplačne.

Med odplačne prenose spadajo prenosi npr. na podlagi:

• prodajne pogodbe – prevzemnik za pridobitev poslovnega deleža podjetja (družbe) plača prenosniku dogovorjeno kupnino;
• pogodbe o preužitku – prevzemnik se zavezuje, da bo prenosniku do konca njegovega življena zagotavljal dogovorjena plačila (dajatve) in storitve, prenosnik pa z dnem sklenitve pogodbe prenaša lastništvo (poslovnih deležev in razpolaganje z njimi) na prevzemnika;
• pogodbe o dosmrtnem preživljanju – prevzemnik se zavezuje preživljati prenosnika do konca njegovega življenja, prenosnik pa se zavezuje na prevzemnika prenesti lastništvo podjetja (poslovne deleže in razpolaganje z njimi) pa svoji smrti.

Vsem trem načinom je skupno, da omogočajo prenosnikom zagotovitev določene socialne in ekonomske varnosti in neodvisnosti po, oziroma pred prenosom. Po drugi strani pa je to tudi potrditev razmišljanja in odnosa do nasledstva, namreč, da nasledstvo ni nekaj samoumevnega in da si je potrebno zanj prizadevati in osebno izpostaviti.

Neodplačni prenosi lastništva podjetja so prenosi, ko prenosnik prevzemniku brez kakršnekoli protivrednosti prenese svoje celotno ali delno lastništvo podjetja (poslovnega deleža).

Med neodplačne prenose spadajo prenosi na podlagi:

• darilne pogodbe ali izročitvene pogodbe – prenosnik prenese in prevzemnik prevzame lastništvo (poslovni delež in prosto razpolaga z njim);
• oporoke – prenosnik za časa svojega življenja pisno ali pred pričami izrazi svojo voljo in določi prevzemnike lastniških deležev; zagotovljeni morajo nujni deleži vsem zakonitim dedičem;
• prenosa na podlagi zakona – v primeru, ko prenosnik (lastnik) prenosa lastništva ni določil z oporo, se prenos lastništva izvede skladno z zakonom o dedovanju.

Poudariti je potrebno, da se prenose lastništva lahko izvaja postopoma, po korakih skozi daljše, tudi večletno obdobje in ne le v celoti kot enkratno dejanje. To je zelo pogosto tudi najboljša rešitev.

Pri tem pridejo v poštev tudi različne kombinacije načinov prenosa npr. darilne pogodbe in oporoke pri čemer lastnik poslovnega deleža, npr. na podlagi darilne pogodbe postane prevzemnik ob sklenitvi pogodbe, na podlagi oporoke pa po zaključku zapuščinskega postopka.

Prenos lastništva v družinskem podjetju se izvaja (izvede) skladno z nasledstveno usmeritvijo, to je zamislijo, kaj se želi z medgeneracijskim nasledstvom doseči in ob upoštevanju relevantne zakonodaje (npr. Zakon o gospodarskih družbah, Obligacijski zakonik, Zakon o dedovanju, davčni predpisi).

Večja, ko sta družinsko podjetje in podjetniška družina, zahtevnejši in kompleksnejši je prenos lastništva, zato je potrebno tudi več časa.

Dr. Bojan Dolar