Dedovanje je naraven in zato najbolj pogost način prenosa lastništva, poslovnega deleža ali podjetja v medgeneracijskem nasledstvu. Dediči dedujejo skladno z zakonom ali oporoko.

Dedovanje po zakonu se dogodi v primerih, kadar prenosnik ni hotel ali ni zmogel vprašanj razdelitve in / ali prenos svojega lastništva v podjetju ali družbi pravočasno urediti. Raje se je prevzemu odgovornosti za pošteno in pravično razdelitev izognil in jo prenesel na prevzemnike, dediče. Praviloma zaradi razlogov povezanih z medsebojnimi družinskimi odnosi in čustvenimi bremeni, ki jih vključujejo. Lahko ga je prehitel čas, lahko pa se je dogodilo nekaj nepričakovanega, nenadoma.

Po oporoki dedujejo nasledniki tako kot za časa svojega življenja določi prenosnik premoženja, oporočitelj. Z oporoko izrazi svojo voljo tako glede števila dedičev, kakor tudi glede deležev in časa njihovega prenosa. Lahko opredeli pogoje, ki jih morajo dediči prevzemnika izpolnjevati ob pridobitvi deležev in kasnejšem razpolaganju z njimi. Celotno premoženje lahko zapusti enemu samemu dediču, vendar pa so vsi preostali zakonski dediči (v primeru prvogeneracijskega nasledstva so to dediči prvega dednega reda) upravičeni do
nujnega deleža. To so potomci prenosnika, ali njegovi posvojenci, zakonski ali zunajzakonski partner in prenosnikovi starši.

Vse do konca svojega življenja prenosnik ohrani popoln nadzor nad premoženjem, oziroma podjetjem, ki ga prenaša. Za marsikoga je to zadnji odraz prenosnikovega zavedanja in doživljanja samega sebe in njegovih najbližjih.

Čeprav je dedovanje zahtevna tema, ponekod »nezaželena, celo prepovedana«, je potrebno zbrati pogum, voljo in potrpljenje, da se jo naslovi ter najti poti in načine, za njeno dobronamerno obravnavanje.

Lastniki poslovnih deležev, torej podjetja, suvereno razpolagajo s svojo lastnino in z njo upravljajo ter s tem izražajo svojo voljo, dajejo podjetju identiteto in mu zagotavljajo obstoj. Zato ni vseeno, kako se prvogeneracijsko lastništvo prenese na prevzemnike, naslednike. Prenos lastništva lahko omogoči ali pa oteži, celo onemogoči kontinuiteto delovanja družinskega podjetja ter še tesneje poveže podjetniško družino ali pa ne.

Potrebno se je pogovarjati in dogovoriti vsaj izhodišča, usmeritve in cilje prenosa lastništva in jih po možnosti tudi zapisati, npr. v družinsko ustavo, ali pa nasledstveni načrt. Vsekakor vam pri tem lahko pomagamo.

Dr. Bojan Dolar